Tretji vzpon na Ljubelj: osemnajst starodobnih tovornjakov od Naklega do prelaza
V soboto, 5. septembra, so po cesti proti Ljubelju spet rohneli starodobni tovornjaki. Na tretji vzpon na Ljubelj, ki ga že od začetka pripravlja Zdravko Derstvenšek – Zee Dee, se je iz Naklega podalo osemnajst starodobnih gospodarskih vozil in štirje osebni starodobniki. Na skupinski sliki pred predorom jih je bilo triinštirideset.

Poglejte film: https://youtu.be/3n-eZXnMGBE
Zbor v Naklem
Zjutraj so se vozniki zbrali v Naklem. Ob prijavi so dobili zahvale in tablico »3. vzpon na Ljubelj 2026«, ki se je kmalu zatem znašla za vetrobranskimi stekli. Polovico vozil smo na vzponu videli že prejšnji leti, druga so prišla prvič.
Najstarejša sta bila ameriška vojaška tovornjaka iz druge svetovne vojne, GMC in Dodge. Oba štejeta 83 let in s Koroške sta na Ljubelj prišla po lastnih kolesih. Pozornost je pritegnil rdeč Opel Blitz: obnova je trajala petnajst let, registriran pa je bil le nekaj dni pred vzponom. Lastnik zelenega Mercedes-Benza 1619 NG je s tem tovornjakom začel prevozniško pot in se z njim tudi upokojil.
Iz domače tovarne TAM so prišli vojaški TAM 5000 iz šestdesetih let, nekdanji TAM-ov paradni konj TAM 331 T17 in rdeči gasilski TAM 80 T5. Z njim se je na vzpon prvič pripeljal Emil Šterbenk, ljubitelj TAM-ov in pisec zgodb o voznikih, ki je zraven vsako leto. V koloni so bili še italijanska Fiata, Unimogi, vojaški Hummer, osemvaljna Scania 143 s klasično kabino in trideset let star Nissan L35.085, s katerim se je pripeljal mladenič iz Ribnice. Tik za našim kasonom je ves čas vozil organizatorjev Renault Magnum.
Čez Zvirče, Kovor in Bistrico
Pot je vodila iz Naklega čez Zvirče, Kovor in Bistrico pri Tržiču, kjer je kolona zavila na regionalno cesto proti Ljubelju. Do parkirišča pred predorom je skoraj 25 kilometrov in 650 metrov višinske razlike, z 408 na 1058 metrov nad morjem. Največ dela so motorji imeli na zadnjih šestih kilometrih nad Podljubeljem, kjer se cesta v serpentinah dvigne za dobrih 400 metrov.
Konvoj je na motorju spremljal Robert Bujanovič, ki je pomagal zapirati ceste na križiščih, da je kolona ostala skupaj. Ob cesti so se ustavljali mimoidoči in fotografirali kolono. Tik pred ciljem je Zee Dee s svojim Renaultom zapeljal iz kolone, jo prehitel in jo pripeljal do cilja. Pot je vodila tudi mimo spominskega parka taborišča Ljubelj, podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, kjer so jetniki med letoma 1943 in 1945 gradili predor.
Na Ljubelju
Na parkirišču pred mejnim prehodom so vozila eno za drugim zapeljala v vrsto. Sledila je skupinska slika, pri kateri je nekdo pripomnil: »Odkar smo bili v šoli, se nismo takole slikali.« Med udeleženci niso bili le dolgoletni ljubitelji starih vozil, ampak tudi mladi in družine z otroki.
Udeleženci so se nato odpravili do Koče na Ljubelju na starem prelazu (1369 m), kjer jih je čakala pogostitev. Ob mizi so se vrstile šoferske zgodbe, druženje pa je prekinilo šele temno nebo, ki je napovedovalo dež.
»Odlično je bilo, neponovljivo, pa še presenetili so me Gorenjci, ker so nam brezplačno pomagali. Ne drži tisto, kar pravijo o Gorenjcih,« je bil po prihodu na Ljubelj zadovoljen Emil Šterbenk.
Iz zakulisja
Večino filma smo posneli iz kasona starega vojaškega TAM-a, nekdanjega vozila JLA. Kamero Sony A7 IV z objektivom FE 24–105 mm F4 smo na stabilizator DJI Ronin-S sestavili in uravnotežili kar med vožnjo, z eno roko. Nekoč je ta kason vozil vojake z opremo in je bil obtežen, tokrat je bil prazen in je poskakoval na vsaki luknji. Zemljevid poti v filmu je izrisan nad pravim reliefom.
Se vidimo na četrtem vzponu
Zee Dee je vse povabil na 4. vzpon na Ljubelj prihodnje leto. Vabljeni so letošnji udeleženci in tisti iz prejšnjih dveh let ter vsi ljubitelji starodobnih tovornjakov, tako za volanom kot ob cesti.
Več o vozilih in voznikih je v članku Tretji vzpon na Ljubelj zapisal Emil Šterbenk na portalu eTransport.si.
Film in fotografije: video2go.live, produkcija Vprašaj d.o.o.



















