Tržič: od trga pod Ljubeljem do starega mestnega jedra

Občina Tržič meri 155,4 kvadratnega kilometra. Severni del zavzemajo osrednje Karavanke z vrhovi nad 2000 metrov, najvišji je Košutnikov turn z 2138 metri. Po grebenu Košute poteka državna meja, proti jugu pa se pokrajina znižuje v Ljubljansko kotlino.

Cesta čez Ljubelj

Tod že stoletja poteka povezava med Kranjsko in Koroško. Ob cesti je v rimskih časih zrasla naselbina, ki se omenja kot »forum in Lubelino«. O tem pričajo izkopanine na Pavlinovi jasi in rimski kamni ob cesti.

Po nekaterih virih je naselje pod Ljubeljem v 14. stoletju zasul plaz, preživeli pa so se preselili šest kilometrov južneje, na mesto današnjega Tržiča. Dogodek je ohranila tudi bajka o nastanku Tržiča.

Trške pravice leta 1492

Vodna sila Tržiške Bistrice in Mošenika, železova ruda in obsežni gozdovi so omogočili razvoj fužinarstva, kovaštva, usnjarstva, lesarstva in drugih obrti. Leta 1492 je Tržič dobil trške pravice. Podelil jih je cesar Friderik III. in s tem dovolil neomejeno trgovanje z izdelki po vsem cesarstvu ter tedenski sejem.

Kaj je videti danes

Staro mestno jedro je spomeniško zaščiteno. O moči nekdanjega trga pričajo Tržiški muzej, ustanovljen leta 1955, Kurnikova hiša, fužina Gremovka, Paradiž, Malleyeva hiša, železna polkna, kovane okenske mreže, portali, veže in oboki.

Narava okrog mesta

V Šentanski oziroma Podljubeljski dolini velja obiskati stari prelaz Ljubelj, spominski park Mauthausen, šentanski rudnik in Tominčev slap. Tri kilometre severno od Tržiča leži Dovžanova soteska, zavarovana kot naravni spomenik, s paleozojskimi okamninami in mogočnimi stenami. Od tod vodijo poti peš in s kolesom do planin pod Košuto ter na pobočja Dobrče in Kriške gore.

Vir: stari portal trzic.net.