Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori …

Semena ajde, ki sodi med žita, so v 12. stoletju iz poganskih krajev in s Kitajske v Evropo prinesli križarji. Na Slovenskem se prvič omenja v gornjegrajskem urbarju leta 1426 kot »poganka«. O njej je leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske pisal Janez Vajkart Valvasor.

Pomembno vlogo pri uveljavitvi ajde na Kranjskem je odigral tudi baron Žiga Zois. V času lakote med letoma 1812 in 1815 je s Češke uvozil seme tatarske ajde ali cojzle. Ajda, ki je takrat veljala za hrano kmetov in revežev, je bila med zorenjem odlična paša za kranjske čebele.

Z ajdo so povezani tudi na eko kmetiji Šlibar v Kovorju. Gregor in Monika, ki zdaj gospodarita, ajdo cenita in jo po žetvi tudi prodajata.

»Letos je pozno vzklila, je pa lepa, tako da upam, da bo lahko do konca dozorela, preden jo predvidoma konec meseca požanjemo. Rdeča je v bistvu črna zaradi zrnja, beli je ime čebelca, ajda, ki so jo križali naši strokovnjaki. Na naši kmetiji jo sejemo že tretji rod. Bila so obdobja, ko ni bila tržno zanimiva, a so moji predhodniki vedno obdržali toliko semen, da so jo nato poleti tudi posejali,« je posebej za naš medij povedal gospodar Gregor Šlibar.

Besedilo in fotografije: Mirko Kunšič