Ogenj, voda in žegen velike sobote

Velikonočne šege so preživele vse sisteme. Še vedno so pristne in krajevno obarvane. Blagoslov novega ognja na veliko soboto je zagotovo še posebej fotogeničen pred farno cerkvijo sv. Katarine v Lomu pod Storžičem.

Brata in njun prijatelj so že pred sedmo uro zakurili ogenj in pohiteli po stopnicah k »zavezanim« zvonom, da je odbila sedma ura. Nato so zavrteli ročico stolpne raglje, ki nadomešča zvonjenje, in tako povabili domačine k blagoslovu ognja.

Župnik dr. Silvester Novak se že več kot desetletje trudi, da so farno cerkev obnovili in da je pravo svetišče. Na tem mestu je bila kapela že v 12. stoletju. Pozneje so Lambergi tam dali postaviti gotsko svetišče. Ker je njihova hči Katarina letovala v Lomu, so novo cerkev dali posvetiti njeni zavetnici, sv. Katarini Aleksandrijski, ki ji Cerkev pripisuje, da je pomočnica za zdravo pamet, kesanje in pokoro. V enem od oltarjev lomske cerkve je kip noseče Marije, kar je redkost v slovenskih cerkvah.

Po jutranjem blagoslovu ognja so domačini zajemali žerjavico in z njo odhiteli k sosedom in drugim domačinom, ki so pričakovali ogenj, da so gospodinje nadaljevale s kuhanjem šunk. Potice je večina že pripravila in spekla. Po domovih so kuhali in barvali jajca ter za popoldanske žegne v košarice dodajali še gomolje hrena.

Raznašanje blagoslovljenega ognja je bilo in je razširjeno po vsem Slovenskem. Mladi in urni raznašalci si s tem zaslužijo nekaj žepnine; običaj se je ohranil vse do danes. Na veliko soboto župniki blagoslovijo tudi krstno vodo.

Tudi žegni se razlikujejo po pokrajinah, a vsako leto večinoma mladi prinašajo k blagoslovu velikonočne jedi.

Nedeljsko pritrkavanje in procesije bodo vrh praznika, velike noči, zmage luči nad temo.

Ko bi se vsaj kaj od tega prijelo ljudi, ki odločajo o prihodnosti vseh nas. Wikipedija piše, da je bila Katarina kraljevskega rodu, a se je uprla cesarju, ki ji je sprva namenil smrt s kolesom z noži, vendar se je kolo razletelo. Nato so jo okoli leta 307 v Aleksandriji obglavili. Legendo o njej so v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju.

Sam sem jo videl v vatikanskem muzeju. Veliki slikar Caravaggio jo je upodobil okrog leta 1598.