Koča na Starem Ljubelju ima novega lastnika

„Da, kupil sem jo od gospe Koren. Obnova še ni v celoti končana. Junija bo odprta za vse obiskovalce. Upam, da jo bodo obiskovali ljudje iz vse Evrope in od drugod. Pred 12 leti smo ob pomoči županov občin z obeh strani 1369 metrov visokega prelaza Ljubelj organizirali ples brez meja na vrhu Starega Ljubelja. Sodelovanje z boroveljskim županom Ingom Appejem in tržiškim županom mag. Borutom Sajovicem bomo nadaljevali. Konkretno bomo za urejanje ceste na Stari Ljubelj skušali dobiti tudi denar iz evropskih skladov,“ je danes popoldne ekskluzivno povedal novi lastnik koče dr. Silvo Mirko Tischler, EU-odvetnik in tolmač iz Celovca.

V Ljubljani ima že več kot 20 let odvetniško pisarno, dela pa tudi v Celovcu.

„Danes mineva deset let, kar je tudi Slovenija članica Evrope, in tudi zato sem se odločil, da povabim prijatelje, da nazdravimo in se pogovorimo, kako naprej,“ je uvodoma dejal gostitelj. Dejal je, da gre zahvala Dušanu Korenu, dosedanjemu lastniku, in Nevenki Hafner ter obema županoma, ki sta prišla na Ljubelj.

Ljubelj je še vedno najbolj strm prelaz na celotnem območju Alp. Z gorenjske strani je povprečna strmina 14, najstrmejši del pa se pne do 32 stopinj.

Dr. Silvo Mirko Tischler je dal kočo v zakup Alešu Gromu, ki bo z ekipo skrbel za dobro počutje obiskovalcev. Koča bo predvidoma odprta ob koncih tedna in praznikih. Trenutno je prevozna le z avstrijske strani, saj je zemeljski plaz v spodnjem delu zaprl cesto z ljubeljske strani. Tržiški župan je dejal, da čakajo komisijo z ministrstva, ki bo podala strokovno oceno, kaj storiti.

Zgodovina prelaza

Čez ta naravni prehod so vodile poti že v antiki, znana sta dva rimska obcestna oltarja. Od 14. stoletja je bil prelaz trgovska pot, leta 1573 pa so koroški in kranjski deželni stanovi dali denar za gradnjo ceste. Obe piramidi oziroma obeliska na vrhu predora so dali postaviti leta 1728 v čast cesarju Karlu VI., ko je potoval na Kranjsko.

Lani jeseni je upokojeni brigadir Slovenske vojske Janez Kavar, ko je zbral gradivo o bojih avstrijske cesarske vojske in brambovcev s francosko Napoleonovo vojsko ob 200-letnici na vrhu Ljubelja. V letopisu Slovenske matice za leto 1885 je te boje popisal tržiški učitelj Jakob Peharc, njegov naslednik Ivan Tomšič pa jih je 13 let kasneje poslovenil. Tudi tržiški ljudski pesnik Vojteh Kurnik je enega od verzov namenil porazu Francozov na Ljubelju. 130 let kasneje so v koncentracijskem taborišču, podružnici Mauthausna, trpeli taboriščniki, ki so gradili ljubeljski predor. Večina je bila Francozov.

Janez Kavar, ki je bil tudi danes na Ljubelju, je lani dejal, da Ljubelj pomeni pomembno točko na zemljevidu evropskih geostrateških smeri: že davno v rimskih časih, ob turških vpadih, v bojih z Napoleonovo vojsko, v bojih Maistrovih borcev za slovensko severno mejo in v propadlih načrtih tretjega rajha z Jadransko cesto št. 333.

„Za Ljubelj je značilno, da je bil vojaško udeležen skoraj v vsakem zgodovinskem obdobju, od rimskega cesarstva do samostojne Republike Slovenije,“ je takrat dejal brigadir Kavar.

Tržiški predvojni kronist Viktor Kragelj je v Drobcih župnije Tržič zapisal, da je domačin Anton Jelenc dobil koncesijo za gradnjo objekta in brezplačno zemljišče za gradnjo najprej bifeja, maja 1934 pa še gradbeno dovoljenje za restavracijo s hišno številko 120, na mestu, kjer je tudi zdaj koča.

Najemnik koče Aleš Grom bo do odprtja na spletu dal postaviti stran www.stari-loibl.eu.