Drobec iz arhiva: stotnik Ignac Zupančič

»Suppančič Ignaz, Hauptmann II. Classe,« je pisalo na prvi strani dokumenta, ki ga najdemo v fondu personalnih map cesarskih častnikov (ÖSTA/KA, Quali, karton 3405). Bolj kot priimek pa me je pritegnil zapis rojstnega kraja tega častnika: »S. Anna in Krain.« Takoj se je pojavilo vprašanje, ali je bil častnik rojen pri Sv. Ani v tržiškem koncu ali v Toplicah, kjer je zavetnica župnije sv. Ana. Če velja prvo, se samodejno postavi vprašanje, zakaj ga Viktor Kragl v svoji knjigi Zgodovinski drobci župnije Tržič (1935) ni omenil. Na ta vprašanja bi lahko bolje odgovorile le matične knjige omenjenih župnij, zato sem odgovore poskusil najti v njih.

Rojstvo pri Sv. Ani

Zanimivo je, da v matičnih knjigah župnije Toplice Ignaca Zupančiča v letu 1827, ki je v vojaškem dokumentu navedeno kot leto njegovega rojstva, ni bilo mogoče najti. Zato pa se je v tržiški rojstni matični knjigi našel vpis krsta, ki navedenim podatkom presenetljivo dobro ustreza. V zapisu beremo, da je bil pri Sv. Ani, na hišni številki 59, 2. avgusta 1827 rojen deček »Ignatz«, ki ga je še isti dan krstil takratni drugi tržiški kaplan Jožef Grahek. Najbolj zanimiv del zapisa pa se skriva v rubriki o materi. Pred njenim imenom namreč piše: »demgegebener Nahme Marija Supan von Neustattel in der Reise nach Zilli« (»dodeljeno ime« Marija Zupan iz Novega mesta na poti v Celje).

Morda je bila mati v Tržiču le po naključju; kot kaže, je bila doma iz Novega mesta, v času svojega obiska na Gorenjskem pa je bila na poti v Celje. Iz tega zapisa je mogoče razbrati, zakaj ga Viktor Kragl ni omenil. V uvodu poglavja, posvečenega domačinom, ki so študirali, je namreč zapisal, da k domačinom ni štel tistih, »ki so bili sicer v Tržiču rojeni, pa njihovi starši tu niso imeli stalnega bivališča.«

Čeprav Ignac Zupančič ni bil domačin, morda ni odveč, če na kratko predstavimo še druge podatke, ki jih najdemo o njem. Že uvodni podatek o starših je po svoje zanimiv. Medtem ko je v matični knjigi zaznamek, da gre za nezakonskega sina, v vojaškem dokumentu piše, da je bil Ignac »sin meščana«. Mogoče je, da se je mati po njegovem rojstvu poročila in je nato prišlo do pozakonitve.

Vojaška pot

Iz dokumenta je mogoče slediti njegovi nadaljnji poti. Po končanem osnovnem šolanju je Ignac dokončal novomeško gimnazijo in se pozneje vpisal še na poseben kmetijski tečaj. 28. marca 1849 je kot prostovoljec oblekel vojaško suknjo in bil dodeljen 15. lovskemu bataljonu. Istega leta se je znašel na bojišču na Ogrskem. Pri vojaških operacijah pri Rabniczah naj bi bil Ignac, kot piše v dokumentu, lažje ranjen. Udeležil naj bi se tudi manjših patruljnih spopadov na jugu Ogrske. Zanimivo pa je, da na drugem mestu v istem dokumentu piše, da ni sodeloval v nobeni bitki.

Leta 1851 je bil premeščen k mornariškemu pehotnemu polku (Marinen Infanterie Regiment). V tem času je tudi že napredoval – najprej v poddesetnika, nato v desetnika in narednika, pozneje pa je postal poročnik (8. 2. 1857 je bil povišan v poročnika 1. razreda). 30. aprila 1859 je bil povišan v nadporočnika. S tem činom se je istega leta udeležil tudi vojne v Italiji, vendar v dokumentu ni navedeno, da bi sodeloval v bojih pri Solferinu, temveč le, da je bil prisoten pri blokadi Benetk, ki so jih takrat blokirale francoske sile. Vojna se je za habsburško monarhijo končala s porazom in odstopom Lombardije Sardiniji, Nica in Savoja pa sta bili dodeljeni Francozom.

Ignac Zupančič je bil dobri dve leti pozneje, natančneje 23. aprila 1861, premeščen k mornariškemu korpusu. Tam je ostal do maja 1866, ko je bil premeščen k ogrskemu 66. linijskemu pehotnemu polku. V tem času, 16. maja 1866, je napredoval in bil povišan v stotnika 2. razreda. Tega leta v vojni proti Italiji ni sodeloval, je pa bil, kot piše v dokumentu, od 18. do 29. julija pri severni armadi. Avstrija se je takrat namreč zapletla v vojno s Prusijo in bila v sedemtedenski vojni odločilno poražena v bitki pri Königgrätzu.

Kot kaže, se Ignac tudi tu ni udeležil bojev, je pa takrat že imel težave z zdravjem. Tako je bil začasno upokojen že leta 1868. Zanimivo je, da je bil v času bolehnosti, 1. maja 1870, vseeno povišan v stotnika 1. razreda. Dokončno se je upokojil novembra 1875, kot je mogoče razbrati iz ustreznih protokolov.

Življenje po upokojitvi

Dolenjske novice so 1. februarja 1908 (str. 22–23) o njegovi nadaljnji življenjski poti med drugim poročale: »Ko je slovo dal vojaščini, je vzel v zakup graščino v Slavoniji in si pridobil denar in mnogo skušenj. Stare dni je hotel v domačem kraju preživeti, naselil se je v Toplicah in kupil primerno posestvo. Več let je kot župan izvrstno občini stal na čelu. /…/«

Ignac Zupančič je bil za župana dejansko izvoljen leta 1899; Dolenjske novice so o njegovi izvolitvi poročale 15. junija 1899. Upokojeni stotnik Ignac Zupančič je v Toplicah živel na naslovu Toplice št. 11, kjer je 23. januarja 1908 tudi umrl.