Radetzky, znameniti Tržičan

Danes, 25. septembra 2015, mineva 163 let, odkar je maršal Venčeslav Radetzky kot 86-letni starček zadnjič obiskal Tržič. Tržičani so mu takrat pripravili veličasten sprejem, ker so mu bili hvaležni za vse, kar je skušal storiti za kraj.

Feldmaršal Radetzky. Vsi ga poznamo. Poznamo Straussov Radetzkyjev marš. A po čem se ga posebej spominjamo v Tržiču? S čim se je zapisal v našo lokalno zgodovino in v nekatera domača, lokalna imena našega kraja?

Tržiški graščak

Bil je tržiški graščak, ki je 12 let gospodaril v našem mestu. Prizadeval si je pripomoči k razvoju Tržiča. Med drugim je zato leta 1807 na Ravnah dal postaviti moderno tovarno, pilarno, »Feilenfabrik«. Od tod izvira lokalno ime za naselje na Ravnah, po domače na Fabrki. In če niste vedeli, zakaj se cesta na Fabrko imenuje Pot na pilarno, zdaj veste tudi to: ker je nekdaj na Fabrki stala pilarna.

Pomoč po požaru leta 1811

Radetzky se je posebej izkazal po požaru leta 1811, ko je z večjimi finančnimi sredstvi (tudi s tistimi, ki so mu jih kot odškodnino dodelili takrat vladajoči Francozi) skušal pomagati Tržičanom. Dal je sezidati nov, manjši grad Neuhaus, današnji Grad, ter urediti park in zelenjavni vrt. Organiziral je pogozdovanje takrat golega Kamneka in Pirmanc. Vse to z namenom, kakor piše Kragl, da bi zaposlil revne Tržičane. Poskusil je tudi z ovčerejo v Pristavi, a se ta ni obnesla, saj merino ovce niso bile primerne za to okolje.

Zanimal se je tudi za izobraževanje, zato je leta 1815 določil vsakoletne nagrade za tri najboljše tržiške učence.

Odhod in zadnji obisk

Radetzky je pozneje bankrotiral, vse svoje premoženje prodal baronu Dietrichu in zapustil Tržič. Toda na mesto ni pozabil. Ob zadnjem obisku je menda župana in druge gospode pustil kar nekaj časa čakati. Njegova prva pot je namreč veljala krojaču, ki mu je šival že takrat, ko še ni bil tako slaven mož (in včasih tudi na kredo!).

Tržičani bi rekli, da je Strauss sloviti Radetzkyjev marš posvetil njihovemu nekdanjemu graščaku. Leta 1798 se je Radetzky poročil z grofico Frančiško Romano von Strassoldo – Grafënberg. Od tašče je pozneje odkupil graščini Neuhaus in Altgutenberg in tako postal tržiški graščak.

Kaj pa danes?

Na maršala spominja njegov grad Neuhaus, poznan kot Grad nad mestom, občina pa je uredila izobraževalne table. Ob tem bi morda vendarle veljalo resno premisliti, kako bi lahko grad Neuhaus, ki je še vedno »živa« priča spomina na maršala Radetzkega, uporabili lepo in spoštljivo do dediščine našega kraja.

Za razvoj turizma bi bilo to gotovo privlačno. Mar ne znamo uporabiti bogate zgodovine mesta in slavne osebnosti ter vsega tega primerno zapakirati v privlačen turistični produkt? Morda bi se lahko zgledovali tudi po maršalovih prizadevanjih za razvoj našega Tržiča. Naj zgledi vlečejo, pozdravimo ideje!

Brki maršala Radetzkega

»Leta 1849 so vojaški bobni znova bobnali generalne marše. Kralj Albert je sredi marca tega leta prelomil premirje. Nasprotniki so prekoračili Ticino in se želeli polastiti Milana. Radetzky pa se ni dal motiti in je s svojim odhodom proti Pavii, prekoračenjem reke in udarcem nasprotniku v bok povzročil veliko več skrbi. Ko so ga na začetku tega manevra častniki nagovarjali, naj si pusti rasti brke, ki so bili med vojaki tisti čas zelo moderni, je rekel: ›Čujte, zdaj vam nekaj obljubim. Če pijemonteze v veliki bitki naklestimo, pa si pustim rasti brke!‹ In besedo je držal.«

(Brki maršala Radetzkega, v: Slovenska kronika XIX. stoletja (1800–1860), str. 341–342)

Povzeto po: Zgodovinski drobci župnije Tržič, V. Kragl; raziskovalna naloga Maršal Radetzky in Tržič, Vid Žepič, Katarina Legat, Lan Julij Zadravec.