Predstavitev plesne kulture Tržiča

Članica KD Folklorne skupine Karavanke Pija Japelj je naredila raziskavo o plesni kulturi Tržičanov. Namen raziskave je bil izvedeti še kaj več o plesnih navadah Tržičanov v preteklosti. Ples je pomemben dejavnik katere koli družbe, zato so pri Folklorni skupini želeli izkoristiti to priložnost in temo raziskali na območju domačega kraja.

V raziskavo so vključili starejše občane Tržiča, ki so razkrili plesne skrivnosti preteklosti. Pridobili so informacije o tem, kako so plesali včasih, ali so bili aktivni v kakšnih plesnih društvih, kdaj niso smeli plesati in kako se je ples v Tržiču skozi čas razvijal. Pri projektu sta sodelovala tudi dr. Bojan Knific, strokovnjak na omenjenem področju, in Saša Meglič, sedanja umetniška vodja Folklorne skupine Karavanke in strokovna spremljevalka otroških folklornih skupin.

Ples je vsako človeško gibanje. Namenjen je izražanju neke vsebine ali ideje, navsezadnje tudi zabavi in druženju. Ples ima pomembno družbeno vlogo. Plesno izročilo na Slovenskem temelji predvsem na povojnem terenskem raziskovanju. Na našem ozemlju ga prvič omenja Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689, in sicer v poglavju, kjer opisuje jezik, obleko, šege in navade na Gorenjskem.

V tem sklopu opiše tudi žegnanje v Tržiču, kjer je bilo v navadi, da »dva iz vasi najameta godce, gresta z njimi k deželsko sodnemu gospodu ali k njegovemu oskrbniku ali upravitelju ter kupita od njega ples za zlat dukat. Nato da deželsko sodni gospod javno razglasiti, da so ti in ti kupili ples in da se tisti, ki bi se hoteli zabavati, imajo pogoditi s tema dvema, ki jima pripada ples, a da ne smejo začeti pretepov in ubojev.«

Prvi, ki je plačal ples, je zaplesal trikrat, nato je potegnil sabljo iz nožnice, jo vrgel v zrak in spet ujel z roko, z njo naredil križ po tleh in s tem končal svoj prvi ples. Na enak način je zaplesal tudi drugi, za njim so bili na vrsti domačini in nazadnje še tujci. Dekle, ki je bilo na plesu zadnje, je dobilo vzdevek »na repo«, za tisto, ki na plesu sploh ni plesala, pa so rekli, da nosi rep domov.

Teoretični del so s praktičnim popestrili plesalci Folklorne skupine Karavanke. Z raziskavo in končnim predavanjem želijo Tržičane spomniti, da sta tudi zgodovina in razvoj plesa zelo pomembna za kulturni razvoj mesta. Maja Tekavec je interpretirala pesmi domačih, tržiških avtorjev.

Po koncu kulturnega programa je župan občine Tržič, magister Borut Sajovic, prenovljeno lepotico predal v uporabo Kulturnemu društvu FS Karavanke, Kulturno umetniškemu društvu Leyli in Knjižnici dr. Toneta Pretnarja.