Doberdob – slovenskih fantov grob

V Foto klubu Tržič večkrat na leto načrtujemo skupinski fotolov. Na novembrski izlet se nas je podalo 11 članov. Tokrat je bil predvideni cilj Kostanjevica na Krki, a smo se zaradi vremenske napovedi za tisti konec tik pred odhodom odločili, da se podamo v toplejše kraje. Izbrali smo obisk Doberdobskega jezera, takoj za slovensko-italijansko mejo.

Bili smo zgodnji. Malo pred Novo Gorico nas je izza oblakov pozdravilo vzhajajoče sonce in napovedalo, da smo se dobro odločili.

Doberdob

Najprej smo se ustavili v Doberdobu. Domačini govorijo slovensko, zelo so prijazni in zgovorni. Doberdob je slovensko naselje v Italiji, ki leži tik za državno mejo, približno 5 kilometrov severno od Tržiča (Monfalcone), in je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži Doberdobsko jezero.

Ustavili smo se pred slovensko osnovno šolo, ki se imenuje po Prežihovem Vorancu, pred njo pa stoji tudi pisateljev kip. Pisatelj je dogodkom iz prve svetovne vojne postavil spomenik v avtobiografskem romanu Doberdob, saj je bil Doberdob med 1. svetovno vojno prizorišče krvavih bojev.

Na nasprotni strani šole stoji cerkev sv. Martina, ki je bila v prvi svetovni vojni porušena. Na pročelju cerkve je mozaični triptih, nad njim pa so v polkrožnih nišah z ornamentiko prepleteni slovenski napisi. Na zadnji strani cerkve sta še dva mozaika Cirila in Metoda.

Nad Doberdobskim jezerom in na Sv. Mihaelu

Iz Doberdoba smo se odpravili do bližnjega Doberdobskega jezera, pravzaprav nad jezero. Z razgledne ceste je lep razgled na jezero, nad cesto pa je na pobočju zažarel cvetoči ruj. Razkropili smo se po celotnem območju in vsak zase iskali fotografske motive, ki nam jih je ponujala pokrajina.

Ko smo dodobra napolnili spominske kartice, smo se odpravili še na vrh Sv. Mihaela (Debela griža), kjer je muzej na prostem. Med ogledom nas je prijazno pozdravil Gabrijel Sfiligoj, ki je tam vodič, in od njega smo veliko izvedeli o zgodovini celotnega kraja. Ponudil nam je, da nas pospremi do bližnjih Devetakov, ki so del Poti miru. Ta poteka od Alp do Jadrana v spomin na številne žrtve prve svetovne vojne. Po Zgodovinski poti smo prišli do Brestovca, kjer so obnovljeni topniški rovi.

Na Planini pri Vipavi

Dan se je prevesil v pozno popoldne. Rahlo utrujeni in polni vtisov smo se odpravili proti Vipavi. Na Planini pri Vipavi nas je na turistični kmetiji Pipan pričakal gospodar Jože. Postregli so nam s pokušino treh vrst mladega vina, zraven pa ponudili domače suhomesnate dobrote in doma pečen kruh.

Ob odhodu nas je na nebu že čakala »super luna«, ki naj bi bila na ta dan videti kar za 14 % večja kot običajno.

Sklenili smo lep, fotografsko uspešen in družaben dan. Ruj je bil čudovit, dan prijetno topel. Ob tem smo malo obnovili zgodovino in obiskali Doberdob, slovenskih fantov grob.

Izlet se splača še kdaj ponoviti v drugem letnem času.