Projekcija filma Ne pozabi name

V Kulturnem centru Tržič je potekala projekcija filma Ne pozabi name avtorja in režiserja Sanjina Švajgerja.

Film prikazuje tipičen dan v Domu Petra Uzarja, kjer so po temeljitih pripravah z zaprtega oddelka prešli na odprti oddelek. Predstavi novo, sodobno oskrbo bolnika z demenco, ki ga ne odmika od sveta, temveč ga vanj vključuje. Prav s tem pristopom oskrbe je Dom Petra Uzarja oral ledino v Sloveniji.

Zgodbo, ki govori o tem, da ljudje z demenco ne sodijo na zaprte oddelke, želijo deliti tudi z drugimi, saj presega lokalno okolje. Ker se uradni statistični podatki ne ujemajo z oceno dejanskega števila ljudi s to diagnozo, so jo upodobili v filmu.

Pogovor po projekciji

Ob koncu filma je dvorana nekaj trenutkov ostala v tišini, kar je neobičajno, saj se ob odjavni špici navadno sliši ropot zapuščanja dvorane. Po dvigu filmskega platna so se na odru voditelju Bojanu Veselinoviču pridružile še:

• dr. Ana Marija Kejžar, nekdanja direktorica Doma Petra Uzarja Tržič in soproducentka filma,
• ga. Romana Turk, katere oče je del pričujočega filma,
• dr. Karmen Arko, direktorica Doma Petra Uzarja Tržič.

Rdeča nit pogovora je bila demenca, govorili pa so tudi o nastopajočih, ki v filmu niso igrali vlog, temveč so pokazali sebe. Kamera je zajela enega od tipičnih dni v domu. Dotaknili so se tudi težav, s katerimi se srečujejo družine, ko se v njihovo sredino prikradeta starost in bolezen, kot je demenca.

Statistični podatki se razlikujejo od ocen, saj stroka ocenjuje, da ima diagnozo demence le vsak četrti dejanski bolnik. Demenca je kot trojanski konj: ne prepoznamo je takoj, saj je progresivna bolezen.

Gospa Romana Turk je delila svojo zgodbo o tem, kako so demenco doživeli v družini. Njen oče nastopa tudi v filmu.

V pogovoru so v ospredje postavili tudi tiste, ki so si film ogledali iz zadnjih vrst, a so ključni za to, da prebivalci Doma Petra Uzarja v jeseni življenja dni ne preživljajo za zaklenjenimi vrati, privezani na postelje. Zahvalili so se jim za prizadevnost, trud, prijaznost in odgovornost, s katero prihajajo na delo.

V zadnjih letih je napredoval tudi pristop do bolnikov s to diagnozo: še ne dolgo tega je diagnozo moral postaviti psihiater, danes pa to lahko stori že osebni zdravnik. Obravnava pacientov s to kruto boleznijo je postala bolj človeška in prijazna.

Film bo gostoval še v drugih krajih po Sloveniji, predvajali pa ga bodo tudi na Televiziji Slovenija ter morda septembra, ob dnevu demence, tudi na naši televiziji.