Nasmejani upokojenec

Poznavalci trdijo, da je treba za nasmeh aktivirati najmanj 40 mišic. Povabljenci Janeza Bohinca, Žigovca, ki živi v Bistrici pri Tržiču, so jih zagotovo aktivirali nekajkrat toliko. Drugače ne bi zdržali večurnega smejalnega fitnesa, ki ga je vodil osebni smejalni trener Alojz Glavič.

Ta Tržičan je v letih, ko je Janez pred 39 leti začenjal pot potujočega knjižničarja, prišel za hišnika v veliko hišo. V njej so bili nekoč meščanska in nato osnovna šola, radio Tržič, zdaj prekrščen v radio Gorenc, ter sedeži različnih klubov in zvez, osrednji del pa je bila in je še vedno Tržiška knjižnica, poimenovana po rojaku dr. Tonetu Pretnarju.

Janez je sodelavce povabil za mizo gostilne Pri Bajdu v Seničnem. Zadnji je na srečanje prišel njegov mladi namestnik Nejc Perko. Vse dni požledne in snežne ujme je bil z več kot 8-metrskim kombijem, polnim knjig, na vseh knjižničnih postajališčih v občini.

Rahlo adrenalinsko je bilo prav včeraj, ko so bili v Dolini in Jelendolu na delu in na oprezu ljudje iz služb, ki so skrbeli, da koga ne bi presenetil plaz, odlomljeno drevje ali kaj drugega. Nejc se je najprej zapeljal mimo ekipe gasilcev, in ko je prevozil strmo pot skozi Dolino do Jelendola, je tamkajšnja ekipa prvi sporočila, da je kombi potujoče knjižnice varno pripeljal. Tako je bilo za vsakega voznika.

Zaradi objektivne nevarnosti plazov danes na tej relaciji niso vozili otrok v šolo. Varnost je in bo še vedno dobrina.

Dobro in zelo prešerno pa je bilo Janezovo omizje.