Vitalne legende KUD-a Podljubelj

Najbližji vir in hkrati vodja prvih projektov David Ahačič je na vprašanje »Kdo?« odgovoril, da se je ideja leta 2012 na enem izmed sestankov ZKO porodila g. Borisu Kuburiču. Že istega leta so posneli dokumentarni film o Karlu Ahačiču – Koli, v Podljubelju pa so ga predvajali v začetku leta 2013. Po tem dogodku je k meni z idejo prišla Maja Ahačič: »Dajmo posneti še ostale fante, naredimo to še letos.« Če je ideja prava in je čas zrel za uresničitev, se stvari »poklopijo« same od sebe.

Fantje s treh bregov so bili za. Finančna sredstva smo dobili in začelo se je dogajati s polno hitrostjo. Prva domača naloga je bila, da poiščejo slikovno gradivo o svojem kulturnem udejstvovanju, se pravi fotografije iz otroških let, iz mladih let, iz poznejših let in iz današnjih dni. Nekaj gradiva se je našlo tudi v starih arhivih KUD-a. Druga domača naloga je bila, kako v nekaj minutah povedati, zakaj ravno glasba oziroma gledališče v mladih letih, kako se je življenje zapletalo dalje in kako to, da še danes delujejo tako zelo dejavno. Kaj vse so počeli, kje so igrali, kaj so nastopali in kaj se jim je dogajalo.

Najstarejši član je 8. februarja dopolnil 77 let. Težko je toliko let strniti v nekaj minut, največ 15 minut na osebo. Fantje so namreč štirje, vsak s svojo zgodbo in vsak s svojimi neprecenljivimi spomini.

Predvsem me je zanimalo, zakaj to počnejo. Zakaj ustvarjajo besedila in jih prepevajo, zakaj pišejo skeče in jih igrajo, zakaj organizirajo in predvsem zakaj se razdajajo za sokrajane in tudi izven? In vse to večinoma za božji lon. Zakaj?

Ko sem z Matejo in Dejanom sedela za računalnikom in smo vedno znova poslušali posneto, me je prešinilo. Fantje s treh bregov to delajo zase. Tako jim namreč narekujeta njihovo srce in njihova duša. V enem od »kadrov« lepo reče: »... sem hodil na vaje, potem pa sem to opustil, ker mi je postalo dolgočasno ...« Govori o vajah s harmoniko. Petje in gledališko ustvarjanje pa mu nikoli nista postala dolgočasna!

Za Fante s treh bregov ustvarjanje pravzaprav pomeni hobi – že od nekdaj. In to hobi, pri katerem si polnijo baterije. Ko vsak teden hodijo na vaje v svoj »studio«, to niso samo vaje. To je druženje z veliko, ogromno dobre volje in z veliko smeha. To je druženje, kjer lahko mirne duše poveš, kaj si misliš, komentiraš in si lahko to, kar v svoji duši tudi si – umetnik, amaterski umetnik, kjer je plačilo beseda »hvala«, polna dvorana, bučen aplavz in dobra volja odhajajočih gledalcev.

Fantje s treh bregov ustvarjajo zase. S ponosom pa se nam predstavijo na odru in nas učijo. Najlažje je sedeti doma, gledati v tla in »jamrati«. A toliko več je vredno najti svoj »srčni« hobi in ga z dobro voljo deliti naprej. Kajti to, da najdeš svoje srce in svojo dušo, nas dela žive! Zaradi tega je življenje polno! Zaradi tega si lahko rečeš: »Srečen sem.« Ali so Fantje s treh bregov srečni? Na odru zažarijo.

Danes je dokumentarni film »Vitalne legende KUD-a Podljubelj« zanimiv predvsem za nastopajoče, čez deset let pa bo zlata vreden za vse sorodnike vseh sodelujočih in nastopajočih, prikazanih v kratkih »insertih«.

In za konec: kdo sploh so Fantje s treh bregov? To so Franci Janc, Jože Meglič, Jože Švab in Stane Meglič.

Svoja razmišljanja zapisala: Irena Romih, predsednica KUD-a Podljubelj